Kavarna Peace

Mads je s svojimi čevlji štorkljala po ulici ter v eni roki držala svojo veliko torbo, v drugi roki pa je imela telefon. "Ja, ja. Te potem pokličem. Zdajle ne morem." je naglo rekla teti s katero je govorila, se poslovila in odrinila vrata v kavarno. Ven je zavel vonj po sveži kavi in pecivu. Hitro se je ozrla na srebrno uro. 'Malo prezgodnja. Ravno prav.' si je mislila in poiskala prosto mesto ob velikem oknu s pogledom na ulico. Na hitro je s pogledom preletela kavarno, če bi opazila kakšen znan obraz. Že je proti njej prišel natakar. "Kapučino s smetano." je na kratko rekla, ko jo je vprašal po naročilu. Z brado je bila naslonjena na glavo, s prsti pa je tiho bobnala po mizi. 'No, kje je zdaj.' je zamrmrala, ko so se že odprla vrata...

((Lucas ))

Včasih je pretiraval s svojim nenehnim zamujanjem, enostavno mu je vedno primanjkovalo časa za vse opravke, ki si jih je znal naložiti v istem dnevu. "Mudi se mi." je zamrmral nekemu dekletu, ki je svoj prosti čas izrabljala za reklamiranje kozmetičnih izdelkov in je poskusila svojo srečo pri njemu. Ah, ko bi imel jaz prosti čas. so se mu besede pojavljale v glavi, ko se je sprehajal mimo kopice ljudi, ki so se prav tako kot on nekam odpravljali in vsi hiteli zaradi zamude. Odrinil je vrata ob vstopu v veliko kavarno in se ozrl in pregledal vsako dekle, da bi v gruči našel svojo najboljšo prijateljico Madison. "Ej, oprosti za zamudo. Faks, pomagaj tam, tu in tam in potem še priti do sem, pa te neprestano nekdo ustavlja. V glavnem oprosti za zamudo, zdaj sem tu." je bil že skoraj hiperaktiven, saj so vse besede kar vrele iz njega in se je ob vsem le bežno nasmehnil. Bil je urejen kot ponavadi. Črne hlače s prav tako črnim pasom in črna srajica, ki je bila zatlačena v hlače, nikoli zapeta do konca in njegov nasmeh. Popolna kombinacija.

Na obrazu se ji je zarisal nasmeh, ko je Lucas končno vstopil. Kot ponavadi so se ženski pogledi obrnili za njim. Vedno ga je obdajal poseben čarm, ki so mu podlegle vse, razen Madison. Vstala je in ga poljubila na lice kot ji je bilo v navadi. "Brez skrbi. Sem ravnokar prišla." je zamahnila z roko in se nazaj vsedla. Ženski pogledi so se razočarano obrnila nazaj. Sama sebi se je nasmehnila. "Uf, saj res. Si imel predavanja? Kdaj se ti pa začnejo izpiti? Drugače pa ne misli, da si edini, ki trdo dela in študira. Tudi jaz sem na koncu z živci, ker me bodo ravnokar razčetverili." je začela in ga pogledala. "Hm, vidim, da si spet podlegel črnini in novim oblekam." je dodala z nasmeškom, ko ga je premerila. "Je kaj posebnega krivo za to? Ali kdo poseben." se je namuznila. Vedela je, da bi njen najboljši prijatelj lahko dobil prav vsako žensko, če bi hotel in rada ga je podražila z vprašanji o najnovejših avanturah. V tistem ji je natakar že prinesel naročeno pijačo, se namrdnil in pogledal Lucasa. Rekel pa nič. "Kaj boš?" je namesto njega vprašala in ni mogla kaj, da ji zraven ne bi ušel tudi smeh.

Vsakič ob pogledu na dekleta, ki so ga gledale je njegova samozavest še dodatno poskočila in se je kar navihano nasmehnil in pomežiknil le tistim, ki so za njegove osnovne kritike izgledale privlačno. s takim nasmeškom je prisedel k svoji prijateljici in le pogledal natakarja. "Belo kavo, prosim." je povedal svojo naročilo, natakarju namenil le bled nasmešek in se znova posvetil Madison. "Danes sem imel zgodovino in angleščino, oboje so rekli, da bodo izpiti že konec mesec. Umrl bom." je govoril hitro, brez predaha in na koncu le zajel globoko sapo zraka in se zasmejal. "Bova oba že nekako preživela, samo težko bo najti čas za zabave." je moral poudariti tudi to dejstvo, saj je ob norih zabavah, polnih lepih deklet kar užival. "Verjetno bom jaz organiziral kako, s cimrom, ki sem ga dobil pred kratkim." je bil že nekoliko bolj zadovoljen in izpil požirek svetle kave, ki ga je vsakič ponovno obudila. "Za to? Ah ne nič posebnega, malo spremembe." se je sam sebe ogledal in je bil s svojim izlgedom več kot zadovoljen, dekleta pa očitno prav tako.

"Ja no, vsaj hitro bo konec." je Madison zamrmrala ob omembi izpitov. "Jaz jih imam v začetku naslednjega meseca. Zadnjič sem manjkala na predavanju in moram zdaj vse nadoknadit. Groza." je rekla in s priloženo žličko pomešala kapučino ter vanj stresla malo sladkorja. Zasmejala se je. "Umrl. Ne bi rekla. Tega veselja mi pa ne bi dal." se mu je zarežala. Seveda se je le šalila. "Mnja, zabave. Saj jaz hodim ven. Tega ne mislim opustiti." je dejala Mads in naredila požirek svojega kapučina. "Vau, novega cimra imaš? Je bil že čas, da nisi čisto samcat v hiši." je rekla in se namuznila. "In kakšen je? Aja, sicer sem pa slišala, da si spoznal Polly. Ne morem verjeti, da sta me prehitela. Jaz bi vaju morala predstaviti." se je spomnila, da ji je Polly omenila, da sta se srečala. "Jaz moram tudi kmalu kaj v trgovine. Poleg tega nameravam očetu poslati pismo, da rabim denar." je dodala in pila svoj kapučino.

Prikimal je in dodal še bled nasmeh. Učenje ga ni nikoli veselilo, med drugim pa koga je le lahko veselilo nekaj neumnega kot učenje? Veliko raje se je ustavil v kakem klubu, spoznal zanimivo dekle in užival v življenju. "Jaz sem bil pri angleščini vsega skupaj trikrat od desetih predavanj." je skomignil z rameni, na srečo pa se je dobro zavedal, da je v tem predmetu dober, le čase je rabil na vsake toliko pregledati in je bil že pripravljen na izpit. "Kaj misliš, da jaz ne? Več sem zunaj kot doma. Sicer zadnje čase pa res veliko manj hodim ven, za razliko od prej." ob teh besedah je izpil par požirkov svoje bele kave in dodal še malo sladkorja, saj je bila ta kava zanj premočna. "Grozno kavo imajo tukaj." si ni mogel kaj, da ne bi že pričel s svojim tipičnim komentirjanjem in se ob pogledu na Mads le zasmejal. "Bova šla skupaj v trgovino. Mi boš pomagala kaj izbrat." je predlagal, zaupal je njenim okusom za oblačila. "Polly. Mhm, srečala sva se pri reki, ko sem se spravljal risati." je le prikimal, ter se spomnil njunega srečanja.

"Ti si itak razred zase. Naravna inteligenca." je skomignila z rameni, ko je izvedela, da ni obiskal niti polovice predavanj. "Imaš zdaj kakšen projekt za katerega ne vem? Sicer sem te pa nameravala vprašati, če bi malo povprašal, če bi se tudi zame dalo najti kakšno delo. Nujno rabim denar." ga je povprašala in pogledala. "Meni je moj kapučino čisto všeč." se je nasmehnila in v potrdilo počasi naredila požirek. Pri njej je šlo vse tako počasi. Brez hitenja. Sicer pa je bila navajena da je Lucas kaj pokomentiral in večinoma se je ob tem kar zabavala. "Ja, prav. Baje bodo odprli nov trgovski center tam kjer zdaj gradijo. Dizajnerske trgovine in podobno." je načela temo. "In... kakšna se ti zdi?" se je namuznila Mads. Iz Polly namreč ni izvlekla ravno veliko informacij, vendar je po naravi radovedna in zato se je odločila, da poskusi srečo še pri Lucasu. "Sicer pa, je kakšna nova madame trenutno na sceni in mi nisi povedal?" ga je takoj pogledala z njenim značilnim vse-hočem-vedeti pogledom.

Njeni pripombi se je zasmejal, oba pa sta dobro vedela, da je Lucas resnično lahko veljal za pametnega dečka. Predavanje je redko kdaj obiskal in še to le fizično, redkokdaj pa tudi mentalno. Zmeraj je bil z mislimi pri kateremu izmed mnogih deklet, s katerimi se je dobival ali pa v kaki diskoteki. "Projekt? Ne, nič posebnega. Trenutno si nameravam priskrbeti delo v enem lokalu, lahko vprašam še zate, če želiš?" se je nenadoma spomnil dne, ko je hodil po mestu od lokala do lokala in nazadnje le našel tistega, ki mu je bil všeč in tam zaprosil za delo. Povedali so mu, da pride nekaj dni kasneje in zdaj je le še čakal na njihov klic. "Lacoste, Armani Jeans in podobno?" je s trgovskim centrom v njemu vzbudila še posebno zanimanje, saj je bilo to poleg dobrih deklet njegova šibkost. Bil je enostavno nor na lepe in kaviletne obleke. "Nujno bova šla skupaj tam, takoj ko se odpre." se je zasmejal, do konca spil kavo in se ozrl po mizi. "Polly? Prvič ima čisto preveč dobre noge in v kratkem izveš ostale podrobnosti, ko bova kje na samem, zaprtem, pa saj veš no." se je zasmejal. "Karakterno pa mislim, da bi se lahko tudi kar dobro ujela, pač kak pogovor ob kavici ali kje drugje. Zanimivo dekle je, moram priznat." je nadaljeval in se končno ustavil. "Ti imaš kakega svojega?" je hotel izvedeti pred tem.

((Deiva plačat, pa pogovor drugje nadaljevat. Ok? ))

"Uf, ja prosim. Sploh, če je dober lokal." je odgovorila. Res je porebovala neko delo, da bi dobila denar saj ji je prihodkov začelo primanjkovati odkar se je odločila, da bo vsak teden žurala v Zone. "Ja. Pa Versace, Dolce se mi zdi da tudi. Vsaj tako mi je povedala ena prijateljica. Njen stari je lastnik podjetja zadolženega za gradnjo. Odprtje naj bi bilo oktobra, če bo šlo vse po sreči. Saj je že zgrajeno, samo še opremiti morajo notri." je dejala in spila svojo kavo do konca. "Že kar vidim kako bova prva na otvoritvi." ga je pogledala. Vedela je, da je Lucas dobesedno usekan na dobra oblačila, prav tako kot sama, le da si jih ona ni mogla privoščiti na tone. Mads se je zasmejala ob omembi Pollynih nog. "Kakšen tipičen moški si. Najprej noge, potem ostalo." je dejala. "No dobro, samo meni po bedno, če bi se med vama kaj razvilo. Pravim če. Potem bi vama pa jaz tam svečko držala, čeprav ne dvomim, da bi se me kaj hitro znebila." se je namuznila. "Oh, ne. Trenutno ne. Zdi se mi, da dobrih vedno bolj primankuje." je resno dejala. Glede tega je imela popolnom prav. Že dolgo ni srečala nikogar, ki bi popolnoma pritegnil njeno pozornost.

Prikimal je, lokal je bil res špica in bil je mnenja, da bi bilo še boljše, če bi kar oba delela tam. Razumela sta se na karakternem nivoju, to pa je bil ključ za dobro razumevanje na delu. "Torej se moram nujno pobotati s ta starimi in si priskrbeti nekaj denarja v naprej." se je kislo namrdnil, spomnil se je tistega ogromnega prepira, ki ga je imel s starši dan pred tem. "No, če ti kaj pomaga ima tudi dobro rit." znova je enostavno moral komentirati, četudi si je tokrat ob tem skoraj odgriznil jezik, ga ni nič ustavilo. Le zasmejal se je. "Oh verjemi, da bi se te prej znebila kot bi se začela valjati drug po drugemu in poljubljati vsak košček telesa." si je ob tem nalašč obliznil ustnice in se vsemu le zasmejal, s tem pa ji povedal, da se le nedolžno, ali ne spet toliko, šali. "Pridi, greva" jo je prijel za roko, ko je sam že vstal in ob tem na mizi pustil denar za račun in še nekaj napitnine. "Res nas primanjkuje." se je ponovno zasmejal.

"Jaz bom tudi pisala domov, sem se odločila. Ne vem, če sploh še stari ve, da obstajam. Pri njej pa itak niti poskusila ne bom." je rekla in zaničljivo omenila svojo mamo. Če bi se ji sploh lahko tako reklo, ki se je bolj kot mama obnašala kot barska plesalka in pocestnica. Pri štiridesetih je bilo to res patetično. "Spet kakšen prepir?" je nato obrnila temo na Lucasovo družino. "O bog." se je začela smejati in si z rokami prekrila obraz, da smeh ne bi bil tako opazen. "Le pazi. Moja prijateljica je. Nobenega igranja z njo. Četudi ima dobro rit in noge, pazi na njena čustva, ker si ji precej všeč." je izdala majhno skrivnost in ga pogledala. "Ok, preveč informacij." se je spet začela smejati, ko je Lucas nadaljeval s svojim značilnim provociranjem. "Am ok. Kam greva?" je rekla in vstala ter sledila Lucu. "Ja, ti si res eden izmed boljših. Škoda da sem te porabila za druge stvari." se mu je zarežala in odšla z njim skozi vrata.

((Piši nekje naprej. ))